Izdelava jedilnika za restavracijo

V en seznam zberite imena jedi, cene, porcije, priloge, različice in pomembne opombe. Nato seznam primerjajte z dejansko ponudbo kuhinje, saj lep razpored ne popravi napačne ali zastarele informacije.

Preden izberete barve, fotografije ali poudarke, naj se ekipa dogovori o vsebini. Posebej preverite jedi, ki se pogosto spreminjajo, in oznake, ki bi jih gost lahko razumel drugače.

Kategorije razporedite po logiki obroka ali ponudbe, ki jo gost že pozna. V eno skupino ne vključujte preveč nepovezanih jedi, saj gost takrat drsi po zaslonu namesto da bi se odločal.

Poudarite samo elemente, ki res pomagajo pri orientaciji. Če so vse jedi, ikone in naslovi enako močni, digitalni cenik izgubi hierarhijo in cena ni več jasen del izbire.

Cena naj stoji pri jedi v enakem formatu skozi celotni jedilnik. Opis naj razloži sestavino, porcijo ali izbiro, ne pa ponavlja imena z oglaševalskimi pridevniki.

Fotografijo uporabite le, če res predstavlja jed in pomaga gostu razlikovati ponudbo. Preveč slik ali splošne ilustracije lahko zakrijejo informacije, ki so za odločitev pomembnejše.

Določite, kdo potrdi ceno, kdo preveri opis in kdo objavi spremembo. Ta razdelitev ne uvaja novega sistema dela, temveč prepreči, da bi digitalni meni ostal brez odgovorne osebe.

Pred objavo odprite meni na telefonu in sodelavcu naročite, naj poišče konkretno jed. Pri dolgih imenih preverite tudi prelom vrstic, da več besed ne zmanjša čitljivosti cene ali opisa.